Ceremonialni kostum: kamela

Številne lokalne skupnosti so ohranile običaje, ki so z vidika velikega mesta in prevladujočega kulturnega modela povsem nepomembni ali pa so bili odstranjeni iz kulturnega repertoarja svojega časa. Njihova funkcija v lokalni skupnosti se je spremenila iz magične in socialne v identitetno in igralno. Ti običaji se še vedno razlagajo v etnografsko-zgodovinskem kontekstu, da bi lažje razumeli svet v smislu nenavadnosti, magičnih postopkov, družbenih stikov in dualizma. Eden takšnih običajev je pustni sprevod v kraju Radomyśl nad Sanem. Potem ko več let ni potekal, ga je ponovno obudila skupina mladih (ustvarjalci kostuma), ki je informacije o njem dobila od najstarejše prebivalke kraja Gizele Krajewske. Sami pa so navdihnili lokalne oblasti in kulturni center.

Kostum kamele izhaja iz lokalnega okolja. Gre za uresničitev zamisli več ljudi iz majhnega mesta Radomyśl nad Sanem. Izdelan je bil za namene lokalne tradicije (povorka v kostumih) in je moral biti funkcionalen, tj. v celoti pokrivati osebe, ki ga nosijo. Eden od elementov povorke je, da lokalni župnik poskuša uganiti identiteto oseb, ki nosijo kostum. Po drugi strani pa se kot pustna preobleka vključuje v širši kontekst evropskega karnevala in njegovih lokalnih tradicij. S svojo obliko se dotika vprašanj, ki presegajo lokalno raven: eksotičnost živali z arabskim pastirjem in mavrskim jezdecem je mogoče razumeti kot lokalni odsev migracij.

Leta 2014 je muzejska ekipa izvedla projekt „Carnival, King of Europe“ (Karneval, kralj Evrope). Med raziskavo na terenu je ekipa obiskala različne kraje, kjer je pustna tradicija še vedno živa, med njimi tudi Radomyśl nad Sanem. Kostum kamele je izstopal zaradi iznajdljivosti ustvarjalcev. Pri njegovi uporabi niso uporabili kupljenega kostuma ali maske, temveč so začeli iz nič. Kamela je del skupine likov, ki vključuje tudi Mavra in Arabca.

Glavni element, ki v tem primeru povezuje kamelo s širšim pojmom odpadkov, je izvor materialov: stare odeje, lesni odrezki in druge tkanine.