Žar, narejen iz bobna pralnega stroja

Težko je natančno določiti, kdaj je na Poljskem peka na žaru postala priljubljena. Konec koncev je toplotna obdelava mesa stara toliko kot sledovi prvega ognjišča. Za antropologa je doma izdelan žar zgodba z vsaj nekaj različnimi vidiki. Prvi je priljubljen način preživljanja prostega časa, za katerega sta žar in značilen vonj po gorečem oglju postala simbol: prijatelji, pivo in glasba. Kraj dogodka je nepomemben, lahko je tudi balkon v stanovanjskem bloku. Drugi vidik je oblikovanje prehranjevalnih navad Poljakov. Trenutno je žar prva žrtev širjenja veganskega načina življenja. Pomembno je tudi ravnanje z odpadki na Poljskem. Če se ne bi iz bobna izdelal žar, bi celoten pralni stroj končal odvržen v gozdu.

Predmet in njegov značaj nikakor nista edinstvena ali endemična za poljsko kulturo. Motivi za njegovo izdelavo in njegov namen so globoko v človeški naravi: ustvarjalnost, lakota in skupno prehranjevanje. Zdi se, da nas ločuje le kulturna plast, tj. kako, s kom, kje in kaj jemo: ni boljše stvari kot svinjski vrat na žaru, začinjen z medeno gorčično omako, in hladno pivo – eh, že slišim glasove nestrinjanja.

Kontekst sodobnega, doma izdelanega žara je zbirka vsakdanjih predmetov iz zgodovine poljske podeželske kulture, za katero je značilno kronično pomanjkanje. To pomanjkanje je sprostilo ustvarjalni in prilagoditveni potencial, z razcvetom kapitalistično-potrošniškega gospodarstva pa se te stvaritve v novih okoliščinah uvrščajo na področje hobijev in spretnosti. Takšni izdelki so bili pogosto povezani s slabšim ekonomskim položajem izdelovalca.

Osnovni element, ki povezuje predmet s pojmom odpadkov v širšem smislu, je v tem primeru ponovna uporaba in dajanje nove funkcije že obstoječim predmetom. Če o njem razmišljamo kot o proizvodu kulture pomanjkanja, se pojavi cel razred pojmov, ki človeka razvrednotijo na raven odpadnika – človeka, ki živi zunaj okvirov družbenega nadzora.