Pločevinka piva Laško

Pločevinka za pivo Pivovarne Laško je iz začetka devetdesetih let 20. stoletja, ko se je v Sloveniji začelo uveljavljati množično potrošništvo. Pivovarna Laško, katere tradicija sega v leto 1825, je kot prva v Jugoslaviji polnila pijačo v pločevinke. Leta 1985 so pričeli prodajati Pivo Zlatorog v pločevinkah, proizvedenih v Jugoslaviji, do takrat pa so pivo prodajali le v steklenicah. Za pivovarno je to predstavljalo velik tehnološki napredek, za potrošnike pa prehod iz povratne steklene embalaže na nepovratno. To je časovno sovpadalo s prehodom iz družbe, kjer je ponudba izdelkov omejena, k množični izbiri, dostopnosti in potrošnji.

Pivovarna Laško je svoje pivo že v 19. stoletju izvažala v Trst, Budimpešto in na Dunaj, pa tudi v oddaljene države, kot sta Egipt in Indija. V času Jugoslavije je velik del proizvodnje piva prodala na tržišču skupne države, po razpadu pa je izvoz v države nekdanje Jugoslavije močno upadel.  Pločevinka piva Laško je bila namenjena prodaji v Sloveniji, kar je razvidno iz napisa v slovenskem jeziku.

Pločevinko piva Laško Zlatorog Club je Muzej novejše zgodovine Celje dobil kot donacijo. Za muzejsko zbirko je pomembna, ker gre za prvo in največjo pivovarno v Sloveniji s skorajda dvestoletno tradicijo, ki geografsko gledano sodi v okolico Celja. Hkrati pa je pločevinka muzejski predmet, ki priča o vsakdanjem življenju in prehrambenih navadah ter spremembah, ki so jih prinesla v življenje ljudi devetdeseta leta 20. stoletja z razpadom Jugoslavije, spremenjenim tržiščem in naglim razvojem množičnega potrošništva.

Pločevinka Pivo Laško je bila proizvedena v prvih letih, ko je Pivovarna Laško prešla iz polnjenja piva v steklenice k uporabi pločevink. Do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko se pločevink v Sloveniji ni dobilo oziroma so bile redke, so bile izredno priljubljene med ljudmi, predvsem mladimi. Predelovali so jih v različne uporabne in dekorativne predmete ter jih zbirali. Ko so podjetja začela polniti pijačo v pločevinke namesto v povratne steklenice, ljudje embalaže niso več vračali v trgovine, ampak so jo zavrgli. Pločevinke so postale tako običajne, da so, razen izjemnih, izgubile posebno vrednost za zbiratelje.