Zidak iz porušenega Rakuschevega mlina

Opečnat zidak je iz porušene stavbe Rakuschevega mlina. To je bil prvi celjski mestni mlin, v katerem so mleli žito na parni pogon. Mlin je bil zgrajen leta 1903 in je deloval do leta 1935, nato pa je bilo v njem skladišče za težko železnino Rakuschevega trgovskega podjetja. Mogočen opečnat Rakuschev mlin je bil tudi ena od najprepoznavnejših stavb v Celju in je kar dobro stoletje označeval osrednjo mestno vpadnico. Od leta 2002 je bil opuščen mlin spomeniško zaščiten kot spomenik lokalnega pomena, leta 2014 pa je v njem izbruhnil požar, ki je zapečatil njegovo usodo.

Rakuschev mlin je stal ob železniški progi, kar je lastnikom omogočalo, da so do njega pripeljali cenovno ugodno žito iz drugih koncev Jugoslavije in so tako lahko ohranjali nižjo ceno moke. Mlin je bil del Rakuschevega veletrgovskega podjetja z železnino, ki je že v času Avstro-Ogrske slovelo kot eno največjih v tem delu Evrope, pri poslovanju pa so uporabljali kar sedem korespondenčnih jezikov. V času kraljevine Jugoslavije se je poslovanje podjetja usmerilo na Balkan.

Rakuschev mlin je v času svojega obstoja v očeh meščanov zamenjal mnoge podobe, od ponosa industrijskega napredka na vrhuncu njegovega delovanja, do zapuščene in zanemarjene stavbe, kakšrna je bila v zadnjih desetletjih. Novembra 2014 je dotrajan Rakuschev mlin zajel požar, v katerem je bil tako močno poškodovan, da se Mestna občina Celje ni odločila za obnovo, ampak so ga še istega leta porušili. Del opeke s pogorišča je s posredovanjem Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije prevzel Muzej novejše zgodovine Celje z namenom, da jo kot simbolni predmet z veliko sporočilno močjo ohrani za zanamce.

Rakuschev mlin je bil kulturni spomenik lokalnega pomena, a po uničujočem požaru so ostanki na pogorišču ostali brez vrednosti. Opečnat zidak, ki ga v svoji zbirki hrani Muzej novejše zgodovine Celje, bi zlahka končal na smetišču kot preostale ruševine iz mlina. Namesto tega je pa je kot del muzejske zbirke ohranil vrednost kulturne dediščine. Njegova moč ni le v zgodovinski vrednosti kot sestavnem delu ene najpomembnejših industrijskih stavb v Celju, temveč tudi priča o odnosu do kulturne dediščine ter usodi kulturnega spomenika, ki je zaradi neprimernega vzdrževanja končal na smetišču.