Casual Glam

Pesnik Karl Martin Sinijärv se ni mogel natančno spomniti, kako je dobil to srajco: „To je morala biti ena tistih skoraj črnih srajc iz tovarne srajc Sangar, ki so se prodajale pod imenom Casual Glam. Enkrat v 90. letih, ko sem vrgel stran še en kos oblačila, sem začutil rahlo krivdo in pomislil, da bi lahko z njega vsaj odrezal lepo etiketo. Tisti trenutek se je to zdelo neumno. Vendar sem na koncu odstranil etikete z več drugih oblačil in porodila se mi je zamisel, da bi jih prišil na to črno srajco kot nekakšne značke. Namen je bil poveličevati in oponašati kult denarja v 90. letih ter izraziti željo po novi dobi.“ Urve je nadaljevala s šivanjem etiket na srajco in skozi leta se jih je nabrala kar obsežna zbirka. Zaradi srajce je bila celo na novo opredeljena sodobna znanost: „Če etiketa označuje stvar in stvar označuje etiketo, vendar je stvar, ki jo je etiketa označila, dejansko povsem drugačna stvar, ki ima tudi svojo lastno etiketo, in je vse zmešano kot na glavo obrnjena srajca, ki ima notranjo stran navzven, potem je to tisto, kar imenujemo semiotika. Zelo značilno za univerzitetno mesto Tartu. V nekem trenutku se je svet spremenil in šivanje etiket na srajco se je končalo. Dolgo je ostala v omari. Dokler 90. leta 20. stoletja niso postala del zgodovine in je moral moj sin poiskati oblačila za šolsko zabavo v slogu 90. let. Tako je majica dobila novo življenje, ki se bo morda nadaljevalo v tem muzeju.“

Vizualne podobe zelo različnih blagovnih znamk sestavljajo zanimivo zgodbo o nedavni zgodovini sprememb v evropski tekstilni industriji, o blagovnih znamkah, ki so bile takrat priljubljene med mladimi, in o slogu, ki so ga uporabili takratni oblikovalci, ter hkrati odpirajo vprašanje, zakaj so nekatere blagovne znamke zaradi okoljskega odtisa izginile z globalnega trga v Vzhodni in Zahodni Evropi, čeprav je bila na primer ta moška srajca izdelana iz kakovostnega materiala v Estoniji.

Estonski narodni muzej v sodelovanju s šolami in izobraževalnimi ustanovami vsako leto organizira izobraževalni program Potovanja skozi čas (Ajarännakud) in s to majico je lahko dijak srednje naravoslovne šole v Talinu izkusil življenje v 90. letih 20. stoletja, tj. v obdobju, ko se je Estonija ponovno osamosvojila (družba v tranziciji, nastanek zasebnih podjetij, novi modni trendi itd.). Majica kot predmet je bila podarjena predana Estonskemu narodnemu muzeju in bo obogatila stalno muzejsko razstavo Srečanja.

V nekem trenutku se je svet spremenil in šivanje etiket na srajco se je končalo. Srajca je bila dolgo časa pospravljena v garderobi staršev, dokler niso 90. leta 20. stoletja zaradi nostalgije po novejši zgodovini spet postala priljubljena in se je lahko to oblačilo uporabilo na zabavi v slogu 90. let.

Tisti, ki se zelo zanimajo za zgodovino mode, bodo lahko prepoznali številne priljubljene blagovne znamke izpred nekaj desetletij, ki so zdaj končale v košu za recikliranje zgodovine.